Zgodovina

Polka punce (v prvi zasedbi Eva, Ana, Barbara, Maja in Franja ) smo se prvič srečale med poletnimi počitnicami leta 2001 pri Jožetu Žlausu, ki je bil tudi pobudnik ustanovitve ansambla. Stare smo bile od 8 do 13 let. Jože Žlaus je že kar nekaj časa želel ustanoviti še en dekliški ansambel predvsem trio. Ker pa se je o tem pogovarjal z ga. Vero Šolinc, mu je Vera predlagala naj vzame v ansambel še njeno hčer Evo, ki  igra  trobento zato je bilo potrebno poiskati še klarinetistko in pridružila se je še Ana. Nastala je kvintetovska zasedba samih deklet, z diatonično harmoniko ter večglasnim petjem in edini ženski kvintet v Evropi. Samo ime ansambla je izbrala ga. Vera skupaj z Gašperji predvsem iz mota, da smo punce, ki igramo polke. Že na prvem srečanju pri g. Jožetu  smo skupaj zaigrale dve skladbe. Vera in Jože sta bila popolnoma navdušena zato smo se hitro dogovorile za prve vaje, na katere je ga. Vera že prinesla prvo besedilo in melodijo Venček polk. Kmalu smo se naučile tudi  nekaj melodij drugih ansamblov in novembra smo že imele prvi javni nastop na reviji domačih ansamblov v Libojah. Nastopi so se potem kar vrstili. Nastopale smo na raznih prireditvah in koncertih ansamblov,  pravzaprav povsod kamor smo bile povabljene.

Ob manjši spremembi sestava ansambla (pridružila se je Petra na harmoniki, februarja 2002) smo kljub svoji mladosti  začele delati zelo resno. Sledile so vaje, vaje … vaje… Maja 2002 smo že  nastopile na Alpskem večeru na Bledu pred več tisoč obiskovalci,  junija 2002 pa smo se odpravile na naš prvi  festival Narečnih viž v Škofjo Loko, kjer smo prejele prvo nagrado občinstva za skladbo Ata, mama, dajta gnar (avtorjev Vere Šolinc in Robija Zupana). Prejeta nagrada nam je dala še dodatno motivacijo za delo v naprej. Isto leto smo se še  uspešno udeležile  prireditve »Pokaži kaj znaš« v Dobju pri Planini in festivala v Cerkvenjaku ter se vedno vrnile z nagrado. Dobile smo prve kartice in plakate. Poleg zelo uspešnih nastopov na festivalih smo pridno vadile in snemale že prve skladbe. Povabljene smo bile na televizijo  in številne radijske postaje, kjer smo se predstavljale poslušalcem. Izrezovale smo prve članke iz časopisov. Vse to dogajanje okrog ansambla je bilo za nas  posebno doživetje, saj se je vse skupaj dogajalo zelo hitro. Bile smo še zelo mlade in se mogoče še sploh nismo zavedale kaj se pravzaprav dogaja. Bilo  nam je všeč, da smo bile v središču pozornosti.  Srečevale smo se s številnimi glasbeniki, ki so nas vselej lepo sprejeli. Ves čas so nam ob strani stali starši, ki so nam pomagali, nas vzpodbujali in nam praktično omogočili, da se je vse skupaj sploh lahko nadaljevalo. Za to smo jim zelo hvaležne.

Sledila je ponovna zamenjava članice v ansamblu (povabile smo Nives na harmoniki, septembra 2002). Ponovno se je bilo potrebno naučiti vse od začetka, vendar s velikim veseljem do igranja in želje po nastopih in uspehih smo to tudi zmogle. Udeležile smo se festivala v Kostrivnici,  Koroškega festivala Polk in valčkov, Cerkvenjaka in Števerjana. Nastopile smo  na Alpskem večeru ter oddaji Vsakdanjih in praznik na nacionalni televiziji V Vojniku smo posnele naš prvi videospot za skladbo Ata, mama, dajta gnar. Pobudo za snemanje je dala prav televizija, ki je pripravila ves scenarij. Naša naloga je bila le, da najdemo primerno lokacijo. Snemanje je trajalo ves dan in je bilo zelo zanimivo. Udeležile smo se prvih šaljivih iger narodnozabavnih ansamblov Preddvoru, ki so jih organizirali Gašperji. To leto smo imele že tudi nastope na veselicah in sicer smo začele sodelovati s Slapovi, na njihovih nastopih smo igrale kot pred skupina približno dve uri in marsikdaj se je zgodilo, da nas poslušalci niso spustili z odra.

Poleg šolskih obveznost in številnih nastopov na raznih prireditvah kakor tudi na televiziji, smo pridno snemale skladbe za naš prvi projekt, ki je izšel junija 2003 pri založbi Zlati zvoki z naslovom ATA, MAMA, DAJTA GNAR, skladba z istoimenskim naslovom pa je postala pravi hit, saj se prav lepo poda  k našim mladim letom. Sledilo je gostovanje na številnih  radijskih postajah, kjer smo ta naš projekt predstavljale poslušalcem. Sama promocija  zgoščenke pa je bila 5. decembra 2003 v športni dvorani v Slovenskih Konjicah. V goste smo povabile ansambel Slovenski zvoki, Dvojčici z Janezom, ansambel Simona Gajška, Kvartet Svit, Mogu, Založnike, Šmarske muzikante, Olgica Trbovc, zapeli pa sta tudi članici Polka punc Maja in Barbara s plesnim parom Poteko, koncert je povezoval Štamperlov Pepi. Po koncertu je sledilo še presenečenje večera, prihod Miklavža, ki je obdaril vse otroke na koncertu.
V januarju 2004 je ponovno prišlo do spremembe zasedbe. Na srečo je naša mentorica ga. Vera hitro našla nadomestilo, k sodelovanju  smo povabile sestri Darinko in Jožico Kovač.

V štirinajstih dneh po zamenjavi smo že nastopile na festivalu v Kostrivnici. S trdim delom in z intenzivnimi vajami smo  hitro nadoknadile zamujeno, saj se je bilo potrebno pripraviti na številne nastope, ki so že bili rezervirani. Pripraviti je bilo potrebno nove festivalske viže. Udeležile smo se festivala v Števerjanu in v Cerkvenjaku. Ponovno smo nastopile na Alpskem večeru in se udeležile drugih šaljivih iger v Preddvoru.. V mesecu septembru smo pripravile dobrodelni koncert v Jaršah pri Domžalah, izkupiček je bil namenjen intenzivnemu oddelku ljubljanske porodnišnice. V tem letu nam je uspel tudi velik preboj v tujino, ogromno smo igrale na Avstrijskem Koroškem, kjer obožujejo Avsenikovo glasbo, še posebej, če jo igrajo tako mlada dekleta. Postale smo kar nekako njihove ljubljenke. .
Čas je zelo hitro tekel in prišlo je leto 2005, to pa je bilo leto, ki je bilo glasbeno zelo uspešno po nastopih. V prihajajočih mesecih je sledilo ogromno nastopov, predvsem krajših, že od vsega začetka smo bile pred skupina ansambla Slapovi, v Avstriji  pa smo v poletnih mesecih že imele prave glasbene turneje, bile smo v Nemčiji na koncertu nemškega Fan kluba Avsenik, kot pred skupina Gašperjev.  Skozi vso sezono smo ob vikendih igrale v Celovcu nogometnemu klubu SAK, kajti po vsaki tekmi je bila zabava. Snemale smo televizijske oddaje Pri  Jožovcu, Raketa pod kozolcem, Šumijo gozdovi domači … zmagovale smo na številnih radijskih lestvicah, kar nam je dalo vedeti, da smo res velike ljubljenke občinstva, in vsem našim oboževalkam in oboževalcem se iskreno zahvaljujemo za njihovo podporo. Udeležile  smo se  festivala v Števerjanu in novoletnega festivala v Dolenjskih toplicah. Že tretje leto zapored smo se udeležile športni iger narodno-zabavnih ansamblov in verjeti ali ne v vsej konkurenci smo zasedle tretje mesto. Tudi v tem letu smo v jeseni organizirale dobrodelni koncert na Igu in sicer so bila sredstva zbrana na koncertu namenjena otrokom invalidom ter socialno ogroženim otrokom in mladostnikom centra Draga.  
Leto 2005 se je poslovilo in Polka punce smo že veselo zakorakale v naše jubilejno leto 2006. Poleg šolskih obveznosti, ki so vedno na prvem mestu  in številnih nastopov  tako doma kot v  Avstriji in v Nemčiji smo Polka punce tudi v tem letu ogromno igrale ter pridno vadile in pripravljale skladbe za naš drugi projekt ter se podale v studio Zlati zvoki na snemanje. Posnele smo tudi dva videospota. Skozi vso leto  so tekle priprave na  praznovanje  pete obletnice delovanja ansambla skupaj z izidom našega drugega projekta FRČAFELA.
Svoj prvi del 5. obletnice delovanja smo  proslavile v Dobrli vasi v Avstriji, vso organizacijo koncerta pa je prevzel naš menedžer v Avstriji  Franc Haschej. V goste smo povabile Vesele svate, Fantje z vasi, Radlpass trio, Jungsteier expres, Študentski trio in skupino Krila.
Glavni del jubileja pa se je dogajal v Vinski gori  med našimi glasbenimi prijatelji (ansambel Petra Finka, Unikat, ansambel Sredenšek, Kvartet Svit in ansambel Simona Ceglarja) in zvestimi poslušalci. Sledila so številna gostovanja na televizijah in radijskih postajah, kjer smo predstavljale naš zadnji projekt. Ker je naša želja vedno bila, da se vseskozi udeležujemo festivalov smo se tudi leta 2006 udeležile prvega festivala ženskih narodnozabavnih skupin v Krškem in novoletnega festivala v Krškem.
Polka puncam dela res ni nikoli zmanjkalo. V začetku leta 2007 smo že razmišljale kako naprej. Ker smo ogromno igrale v tujini je bil naš cilj posneti tudi zgoščenko v nemškem jeziku. Takoj v začetku leta smo se ponovno podale v studio in posnele skladbe za nemško zgoščenko z naslovom POLKASOUND AUS SLOWENIEN. Promocija je bila marca v Avstrijskem Škocjanu, kjer pa nismo imele nobenih glasbenih gostov ampak je bil to samostojen koncert. Izid plošče  je bil še večja promocija za ansambel in posledično več nastopov. Ker smo bile z nastopi v Avstriji popolnoma razprodane, smo morale številne nastope v Sloveniji zavrniti. Kljub temu, da smo bile zelo delovne se to leto prvič nismo udeležile nobenega festivala. Enostavno ni bilo možnosti saj so bili termini za festivale že zasedeni z nastopi.
Smo pa Polke punce imele v letu 2007 tudi še eno zelo prijetno dogodivščino. Odpotovale smo na našo prvo turnejo in sicer na Kitajsko. Povabljene smo bile na enega največjih mednarodnih festivalov na  svetu. Tam smo izredno uživale, več o turneji pa si lahko preberete na naši spletni strani pod rubriko fotogalerija-turneje.
V letu 2008 smo ogromno igrale na veselicah in raznih  koncertih. Prvič smo se prijavile na festival Slovenska polka in  valček in tudi bile sprejete. Zaigrale smo skladbo Čokolada katere besedilo je napisala naša Darinka. Besedilo je nastalo  po resnični zgodbi, saj imamo Polka punce zelo rade čokolado in na naših dolgih vožnjah na nastope smo vedno morali počakati na prvi bencinski črpalki, da smo si nakupile čokolado za na pot. Z nastopom smo bile zelo zadovoljne.
Tudi leta 2009 smo se prijavile na festival Slovenska polka in valček ter bile sprejete s skladbo Ti si faca. Udeležile smo se Alpskega večera na Bledu, ki se je po dolgih letih obstoja koncerta prvič odvijal v živo, zato so bili na koncert povabljeni res sami dobri ansambli. Skozi vso leto smo veliko igrale in bile tudi na Nizozemskem. Nastopile smo v Italiji  v finalu 17. Alpen grand prix musik 2009.
Leta 2010 je pri ansamblu ponovno prišlo do zamenjave. Glasbeno, ne pa tudi prijateljsko smo se razšle z Darinko in Jožico, ter v skupino povabile dve novi članici. Pridružili sta se Monika Osojnik iz Prevalj, ki igra klavirsko in diatonično harmoniko ter Teja Lampret iz Nove cerkve, ki igra kitaro.

Postavile in zadale smo si točno določene cilje, ki smo ji takoj začele uresničevati.  Prvi cilj je bil, da čim prej pripravimo nekaj novih melodij in se prijavimo na kakšen festival. Sledile so intenzivne skupne in posamične vaje pri mentorjih. Popolnoma je bilo potrebno obnoviti in se naučiti ves program, saj so se bližali številni nastopi. Ker v ansamblu ni manjkalo volje in energije smo se februarja že udeležile festivala v Kostrivnici. Pripravile smo še  nekaj novih melodij in se  prijavile še na Škofjeloški, Vurberški in Ptujski festival.
V bližnji prihodnosti želimo izdati našo tretjo zgoščenko in ker je naslednje leto jubilejno že sedaj tečejo priprave tudi na praznovanje desete obletnice delovanja ansambla.
Za naše glasbene prijatelje na nemškem govornem področju pa bo v prihodnjih mesecih izšla še druga zgoščenka v nemškem jeziku..
Polka punce imamo več mentorjev. V prvi vrsti sta naša glavna mentorja Vera Šolinc in Aljoša Černelc, pomagajo pa nam še Igor Podpečan, Sandi Jug in Gregor Korošec.
Besedila so nam do sedaj ustvarjali: Vera Šolinc, Darinka Kovač, Marija Vovk, Darja Vrhovnik, Barbara Leber in Franc Ankerst.
Melodije so nam prispevali: Vera Šolinc, Igor Podpečan, Aljoša Černelc, Bojan Lugarič, Franc Šegovc, Jože Umek, Peter Fink, Robert Zupan, Bojan Zeme, Oto Vrhovnik
Polka punce si v prihodnosti želimo predvsem veliko in kvalitetno igrati, se družiti z glasbenimi prijatelji in ustvarjati nove melodije za vse ljubitelje tovrstne glasbe.